Zmajev rep, Sanje podob, Založba Sanje

rastotlacenkazmajevrep.jpgZgodovina kvarteta Zmajev rep iz Bistrice ob Sotli sega v leto 1998, njihovemu menda metalsko naravnanemu prvencu Ogenj pa se je letos pridružila plošča s popolnoma drugačno glasbo.

Četverico Vid Drašler – bobni, Jošt Drašler – bas, Andrej Boštjančič Ruda – kitara in Ambrož Božiček – klaviature je zaneslo na področje fuzije, zlitja rock in jazz glasbe. Ravno oznaka rock/jazz ali jazz/rock je v njihovem primeru ustreznejša kot fuzija, saj glasbo natančneje opredeljuje. Glasba, kot jo na novi plošči prinaša Zmajev rep, sodi v čas razcveta prvega vala fuzije, v drugo polovico sedemdesetih in v zgodnja osemdeseta leta. To ni sodobno dojemanje glasbenega zlitja, prej zgodovinsko, na neki način šolsko.
Zmajev rep na čvrsto ritmično osnovo postavlja kitaro in klaviature, vokalno se ne izraža. Pretežno v ritmu elektrificiranega swinga nihajoče skladbe so nadgrajene s kitarsko in klaviaturno improvizacijo – fender klavir, hammond orgle, sintetizator. Dobro zastavljene in skrbno izvedene skladbe na prvi posluh pritegnejo, kasneje se pokažejo vrzeli, pomanjkanje zamisli in predvidljivost že slišanega. Idejna šibkost sicer ne moti toliko, prikriva jo uigranost skupine in predanost glasbi. Kar preseneča, je kakovost zvoka. Kot beremo na ovitku, so fantje glasbo posneli v domačih prostorih. Kaj več ni navedenega, prav tako na ovitku pogrešamo podatke o avtorstvu, mogoče gre celo za skupinsko delo.
Fantje pravijo, da so skladbe posneli v živo, v prvem ali katerem drugem poizkusu, in da so odraz tega, kar se je zgodilo z njimi. Predvsem pa jih združuje želja po novosti, pestrosti in izpovednosti. Pravijo tudi, da je njihova glasba posledica te usmeritve, sami pa je žanrsko ne opredeljujejo.
Plošča Sanje podob ni vrhunsko delo, je pa povsem soliden obrtniški izdelek obetajoče zasedbe. Ta gre pretežno po naravni glasbeni poti, katere vodilo so radovednost in nova spoznanja. Ta so fantje uspeli vključiti v lasten izraz, glasbo so dojeli kot razvoj, kar je njihov največji dosežek.

Delo 3/Oblika 3

Rasto Božič

blog comments powered by Disqus
Preberite še
  1. Igor Leonardi, Sangeeta, Založba Sanje

    Samostojni izdelek ljubljanskega kitarista Igorja Leonardija je na prvi posluh plošča brez koncepta, a skozi poslušanje desetih avtorskih in ostalih...

  2. Sven Lindquist: Terra Nullius, Založba Sanje 2008

    Knjiga o črni zgodovini bele Avstralije in hkrati vodnik po britansko-avstralskem kolonializmu ter svetovni ksenofobiji. Tako bi lahko izredno na...

  3. Jinx, Na zapadu, Dallas records 2007

    Še vedno prepoznavna naboj in pečat, čeprav je skupna podoba manj pestra kot na prejšnjih izdelkih. Novi album vnovič zbrane...