Evropska prestolnica česa?

Ko obiskujem tiskovne konference, ki se dotikajo novomeške prihodnosti, si ne morem kaj, da ne bi opazil nekaj vzporednic. Namreč govorci vedno v latovščini polni sinergij, dodanih vrednosti, inkubatorjev, interesov, smatranj, kohezij, koridorjev in še nekaj je teh lepih »slovenskih« besed, rišejo rožnate slike prihodnosti. Medtem ko se sprašujem, kakšne šole so obiskovali, da so se naučili tako učeno klenih besed, govorijo o svetli prihodnosti Novega mesta. Ne bo samo gospodarsko središče, tudi univerzitetno bo, postalo bo popek sveta. Ostala mesta se bodo kljub temu, da ima vsaka malo večja vas lastno univerzo, pogreznila od ničevosti, zaradi zavisti se bodo sosednje države zavile v molk. Kaj vse bomo imeli v našem mestu? Postalo bo valilnik podobno izobraženih govorcev, ki jih ne bo zanimalo Novo mesto v tem trenutku, življenje in ponudba našega okolja sedaj.
Imeli bodo vizijo, ne pa sedanjosti. Ne bo jih na kulturnih prireditvah, razen seveda na onih z bogatim prigrizkom in kjer bodo sami nagrajevani. Galerije bodo samevale, koncerti bodo slabo obiskani. Muzej bomo zaprli in arheološko bogastvo prodali za nafto, vse za boljši jutri, ko bomo imeli univerzo. Nihče pa se ne vpraša, kakšni bruci se bodo vpisovali v študijske programe. Ali ne bi bilo mogoče potrebno najprej kaj narediti pri osnovnem šolstvu in vzgoji, ju zastaviti kot široko podlago, to potem oplemeniti na srednješolski ravni in zatem izbrusiti na višji. Dokler bodo šolstvo usmerjali snovalci inkubatorjev, bo delovalo po vodilu industrije. Malo tega, malo onega brezdušnega podajanja, pa imamo za silo zbito gmoto, ki jo bo univerza vtaknila v kalup in izpljunila kot gospodarsko surovino. Mesto s humanistično preteklostjo bo postalo tehnokratsko središče. Mogoče bo ostal še kakšen sold za kulturo, ampak saj bo brez odjemalcev ta sama od sebe crknila.
Skozi to vizijo je treba soditi in podpreti kandidaturo Maribora in partnerskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2012. Po besedah župana Alojzija Muhiča novomeški koncept zajema kulturno dediščino in arheologijo starejše železne dobe, uprizoritveno umetnost, fotografijo in glasbo ter mladinsko kulturo. Uspešno kandidaturo je označil kot korak k skupnemu cilju, do katerega je še dolga pot, saj bo dokončna odločitev znana šele v prihodnjem letu. Od kandidature predvsem pričakuje veliko promocijo, ki bo ime Novega mesta ponesla v svet, ne samo kot gospodarskega, temveč tudi kot kulturnega središča.
Novo mesto v kandidaturi ne nastopa samostojno, nosilec projekta je Maribor, za katerega je razpis kandidature pripravilo Kulturno izobraževalno društvo Kibla. Njegov predstavnik Simon Kardum je pojasnil, da je zasnova projekta medregijska in policentrična, kar je tudi osnovna zahteva delovanja in razvoja Evropske skupnosti, vsako sodelujoče mesto pa bo k projektu prispevalo lastne konkurenčne prednosti. To je po mnenju direktorja Dolenjskega muzeja Zdenka Piclja arheološki del, ki bi obsegal ogled stalne arheološke razstave, ogled izkopavanja enega najbolj znanih evropskih prazgodovinskih grobišč na Kapiteljski njivi, predstavitev arheološkega parka Marof, natis monografije o Novomeški situlski umetnosti in različnega drobnega tiska, izdelavo replik muzejskih predmetov itd. Jasna Dokl Osolnik, izvršna vodja produkcije, marketinga in stikov z javnostjo Anton Podbevšek Teatra, meni, da je to programska in tematska usmeritev APT, katerega osnovni cilj je enakopravni nastop na gledaliških bojiščih sodobne evropske umetnosti in vzpostavitev izvirne ter avtonomne kulturne forme. V LokalPatriotu so mnenja, da Novo mesto zelo dobro predstavljata fotografska delavnica Fotopub in Mednarodna delavnica ter festival Jazzinty. Razlog kandidiranja vidijo v edini tovrstni produkciji v nacionalnem prostoru ter širitvi v evropski prostor, v sklopu mladinske kulture pa na občini stavijo na Rock Otočec.
To je Novo mesto tukaj in sedaj. Bomo na skorajšnjih prireditvah opazili tudi novodobno tehnično inteligenco, ki jo menda naše mesto že premore?

Rasto Božič

Objavljeno v Komentar