Regija znanja in razvojnih priložnosti

»Univerza v Novem mestu je predvsem gospodarski projekt,« meni minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prof. dr. Jure Zupan. 24. januarja se je udeležil programske in prostorske konference o visokem šolstvu v jugovzhodni Sloveniji, v KC Janeza Trdine sta jo priredila novomeški župan Alojz Muhič ter novomeško Univerzitetno in raziskovalno središče. Poleg ministra in župana so na konferenci sodelovali še direktor URS Novo mesto doc. dr. Borut Rončevič, ki je ministru predstavil regijsko prizadevanje za razvoj visokega šolstva. Ob tem je poudaril sodelovanje z državo, predvsem v luči decentralizacije visokega šolstva. Dr. Marjan Blažič je orisal dosedanje zametke in razvoj visokošolskega izobraževanja v Novem mestu, dr. Peter Novak pa je predstavil projekt kampusa oziroma univerzitetnega središča.
Po ministrovih besedah je ustanovitev univerze v Novem mestu odvisna od konkretnih gospodarskih in izobraževalnih projektov širše regije, ki so tudi predpogoj za pridobitev sredstev iz evropskih strukturnih skladov. »V ta namen je potrebno zagotoviti ustrezne izobraževalne programe za potrebe gospodarstva,« poleg tega je pogoj za pridobitev evropskega denarja, »že tekoč projekt, kar je v primeru Novega mesta prednost.« Minister je večkrat poudaril, da se univerze ne da ustanoviti čez noč. Dvomi o petletnem roku, bolj primerno in uresničljivo se mu zdi obdobje desetih let. Pojasnil je, da je glede ustanovitve univerze v Novem mestu že bila opravljena analiza stanja ter potreb. »Na podlagi sredstev iz evropskih strukturnih skladov, bo lahko regiji pri ustanovitvi univerze pomagala tudi država. Nakazana usmeritev je popolnoma v smeri, ki jo Evropa želi; zainteresirana so podjetja, okolje in država. To je pravilna strategija. Če gledamo iz evropskih stališč, lahko ta projekt povsem podpremo.« Zupan je navedel tudi približne sheme po katerih se tovrstni projekti financirajo v Evropi – program razvoja visokošolskega in raziskovalnega prostora bi dobil sedemdeset odstotkov iz državnih sredstev, kampus bi dobil petinsedemdeset odstotkov evropskih sredstev, ostali delež bi si delili država in regija. Za raziskovalno razvojno dejavnost bi petinpetdeset odstotkov prispevalo gospodarstvo, petnajst odstotkov Evropa ali država, trideset pa raziskovalec. »Vse navedbe so zelo na pamet,« je še dejal.
Po besedah dr. Boruta Rončeviča, naj bi pri razvoju izobraževalnih programov dali poudarek predvsem naravoslovno – tehniškim programom. »Na poti do ustanovitve univerze bo že sedaj potrebno zagotoviti realno raziskovalno dejavnost, ki bo lahko financirala sama sebe, svoje znanje pa uspešno prodajala konkretnim potrebam gospodarstva.« Župan Mestne občine Novo mesto Alojz Muhič pa je dejal, da univerza v Novem mestu ni več vprašanje, ampak dejstvo za celotno jugovzhodno Slovenijo. Ta zajema Kočevsko – Ribniško, Dolenjsko in Belo krajino, skupaj dvajset občin z okrog sto štirideset tisoč prebivalcev, projekt naj bi bil odprt tudi za potrebe Posavja. Glede na zastavljeni projekt naj bi postali regija znanja in razvojnih priložnosti, kar je tudi ključni cilj sedanjega Univerzitetnega in raziskovalnega središča.
V sklepnem delu konference se je oglasil direktor podjetja Begrad Franc Panjan in napovedal, »da bo dolenjsko in belokranjsko gospodarstvo v kratkem ustanovilo lastno Gospodarsko zbornico. Zbornica ustanovitev univerze v Novem mestu ne bo le podpirala, temveč kar zahtevala.« (Rasto Božič)